Področja raziskav

Področja raziskav

Geofizikalne raziskave uspešno uporabljamo pri odkrivanju širokega spektra arheoloških vsebin iz različnih arheoloških obdobij, litoloških, stratigrafskih in strukturno geoloških značilnosti določenega območja v geološke, geomehanske, okoljske in inženirsko geološke namene, ter za lociranje podzemne infrastrukture.

Strategijo geofizikalnih raziskav določimo za vsako raziskavo posebej v odvisnosti od fizikalnih značilnosti ciljnih objektov, njihove velikosti in globine ter posebnosti okolja, v katerem se nahajajo.

Pri načrtovanju raziskave je ključnega pomena tudi upoštevanje komplementarnosti rezultatov posameznih metod, ki prispevajo podatke o podpovršinskih spremembah v določenih fizikalnih parametrih. Zaradi tega lahko praviloma pričakujemo izpovednejše rezultate, kadar uporabimo več, v fizikalnem smislu neodvisnih metod.

Pri načrtovanju raziskave vselej uvajamo tudi posebne rešitve za vsako situacijo in zastavljeni problem posebej, za prikazovanja rezultatov v treh razsežnostih.


Arheologija

Geofizikalne raziskave uspešno uporabljamo za odkrivanje širokega spektra arheoloških vsebin iz različnih arheoloških obdobij:

  • naselbinske strukture: zidovi, terase, plasti žgane gline in lepa, kamniti temelji hiš, ostanki ognjišč, odpadne jame, deponije odpadnega materiala, poti …,
  • grobišča: plani grobovi, kripte, kamnite grobnice, sestava gomil s kamnitimi grobnimi kamrami …,
  • obrambni sistemi: obrambni nasipi, obzidja, palisade, stolpi, obrambni jarki …,
  • obrtniški kompleksi: lončarske in metalurške delavnice s pečmi, kovaškimi ognjišči in plavži ter deponijami odpadnih produktov …,
  • poleg naštetih arheoloških struktur dobimo do določene mere tudi vpogled v geoarheološke značinosti najdišča, in sicer lahko na podlagi ERT in GPR rezultatov ocenimo debelino sedimentov ter globino do kompaktne geološke podlage.

Geologija in okolje

Z geofizikalnimi raziskavami ugotavljamo strukturno geološke, litološke in stratigrafske značilnosti določenega območja v geološke, geomehanske, okoljske in inženirsko geološke namene:

  •  ugotavljanje geološke zgradbe območja,
  • določanje debeline preperine in/ali sedimenta nad kompaktno geološko podlago,
  • ugotavljanje prekritih prelomov in prelomnih con,
  • odkrivanje kraških jam in ugotavljanje oblike vrtač,
  • ugotavljanje sestave plazov in ocena potencialne nevarnosti zdrsov zemljine,
  • ugotavljanje nivoja in razpona nihanja podtalnice,
  • ugotavljanje sprememb geomehanskih lastnosti tal,
  • lociranje opuščenih rudniških jaškov, rovov in predorov,
  • odkrivanje zakritih odlagališč odpadkov,
  • zamejevanje območij prizadetih z nenadzorovanimi razlitji …

Podzemna infrastruktura

Geofizikalne raziskave so za ugotavljanje položaja podzemnih vodov edina učinkovita alternativa razkopom. V ta namen se uporabljajo magnetna, nizkofrekvenčna elektromagnetna in georadarska metoda. V urbanih okoljih se uporablja samo georadarska metoda, pri čemer se odločamo za antene ustreznih frekvenc glede na material, globino in premer podzemnega voda.

Razlogi za uporabo georadarske metode pri odkrivanju podzemne infrastrukture v urbanih okoljih:

  • nedestruktivno preverjanje položaja in globine podzemnih vodov evidentiranih v Regionalnem katastru GJI za sprotno korigiranje in dopolnjevanje podatkov v zbirnem registru (GIS) ali iskanju in odpravljanju poškodb,
  • vertikalna in horizontalna natančnost določanja položaja podzemnih vodov načeloma zadošča kriterijem Regionalnega katastra GJI; to velja tako za energetsko (elektrika, plin in toplovodi) in komunalno infrastrukturo (vodovod in kanalizacija), kot tudi za druga omrežja in objekte v javni uporabi (elektronske komunikacije),
  • z georadarsko metodo lahko že v fazi projektiranja gradbenih posegov v kratkem času pregledamo obsežna področja predvidena za novogradnje ali komunalno preureditev s čimer se v širokem loku izognemo morebitnim težavam v fazi gradbenih del,
  • zapore gibajočega prometa v mestnih središčih niso potrebne oz. so zelo kratkotrajne; ker meritve ne ustvarjajo nobenega hrupa, se pa lahko po potrebi izvajajo tudi v nočnem času,
  • ker se meritve izvajajo iz današnjega površja, so nenamerne poškodbe podzemnih vodov povsem izključene,
  • postopek je cenejši in hitrejši od vseh drugih invazivnih načinov odkrivanja podzemnih vodov.